Kar sem videl na Ptuju in drugod

O KNJIGI

S Stojanovimi fotografijamo Haložanov, kurentov in prizorov s ptujskih ulic sem odraščal, visele so in še vedno vidijo po ptujskih stanovanjih in jih delajo svetovljanske. V zadnjih petnajstih letih svojega ustvarjanja pa se je Stojan odmaknil od zanj ikoničnih portretov, njegova pozornost je vse bolj pričela veljati prizorom ptujskih dvorišč, notranjosti šol, posameznih kipov in zgradb, detajlov iz narave, motivov preraščanja in minljivosti.
Prav te fotografije so pritegnile mojo pozornost. Preko daljšega obdobja sem spremljal fotografovo delo. Na koncu je nastal moj intimen izbor 78 Kerblerjevih fotografij, pospremljen z esejistično-pripovednim razmišljanjem o umetnosti fotografije nasploh, o opusu in osebi Stojana Kerblerja, o časovnosti v fotografiji, o magiji in tarotu, fotografiranju umirajočih in o drugih poslednjih rečeh.
Ta knjiga je omaž Ptuju, omaž fotografiji in obenem pretresljiv dokument o tem, kaj umetnost zmore dandanes povedati o prostorih, zgodovini in poslednjih rečeh.

BRALNA POKUŠINA

Sem jih res videl? Si te podobe, te slike preteklosti, samo domišljam, jih zase na novo in zmeraj znova ustvarjam, tako poljubno in kaotično, kot sem na preprogo zlagal podobe, ki jih je ujel fotograf in jih, na milost ali nemilost, izročil meni? Obstaja siva cona, kjer se to, kar se je zares zgodilo in smo si zapomnili, in to, kar se skozi iskanje preteklosti ustvarja na novo kot zgolj naša intimna, duhovna realnost, zlije, prehaja eno v drugo. Tudi če sem si vse skupaj samo domišljal – kakšno vlogo ima ta nejasna zasidranost podob zame, ne da bi se negotovosti, ali gre za spomin ali za imaginacijo, v celoti ali vsaj deloma zavedal?