V krajih, kjer sem bil rojen in odraščal, je vse meja. Pelješ se 30 kilometrov in nihče več ne govori tvojega jezika. Tam se srečujejo slovenska, nemška, hrvaška, madžarska, a tudi italijanska, romska in druge kulture, jeziki, običaji in strahovi. Odkar pomnim, jezik zame ni bil nekaj samoumevnega. Jezik ni le orodje. Jezik je potrebno nenehno iskati, si zanj prizadevati. Jezik je ključ in njegovo iskanje zmeraj nepredvidljivo, včasih tudi nevarno, na vsak način pa je zmeraj nejtesneje povezano z mojo usodo.

V začetku je bila pesem. Pisal sem jo, zmeraj znova in odkrival, koliko oblik lahko ima. Sčasoma sem jo pisal v zgodbah in romanih, v knjigah za otroke in potopisih, v esejih in v številnih sodelovanjih s slikarji, glasbeniki, fotografi, gledališčniki, filmskimi režiserji  in drugimi ustvarjalci. Danes, ko nastopam po vsem svetu in so moje knjige prevajane v mnoge jezike, mi včasih pravijo jezikovna mnogoživka. O mojem ustvarjanju pravijo, da ima veliko obrazov. V mojih očeh so moje knjige in drugi umetniški projekti močno medseboj povezani in ne glede na njihovo obliko tvorijo enotni svet.

Rad prestopam meje. Rad počnem nove reči, o katerih sem še včeraj zgolj sanjal. Rad sem buden v jeziku.  Upam, da ste tudi vi budni iskalci, da  tudi vas privlači odprto in živo, in da boste na tej spletni strani našli sopotnika na vaši poti v neznano in določujoče.

Aleš Šteger, rojen 1973 na Ptuju, živi v Ljubljani. Avtor knjig poezije, romanov, esejev in knjig za otroke. Preživlja se tudi kot urednik, prevajalec in pobudnik umetniških dogodkov.

Z devetdesetimi samostojnimi knjigami v 20 jezikih je Aleš Šteger eden najbolj prevajanih in najbolj odmevnih sodobnih slovenskih avtorjev. Bavarska Akademija umetnosti ga je l. 2016 ob podelitvi mednarodne nagrade Horst Bienek opisala kot »enega najbolj izvirnih evropskih pesnikov današnjega časa«. Pullitzerjev nagrajenec Forrest Gander je o njegovi poeziji zapisal: »Although Šteger’s poems have that lightness about them that Italo Calvino so admired, they can be, you’ll soon see, devastating.« , ukrajinsko-ameriški pesnik Ilya Kaminsky je ob med drugim zapisal: »Aleš Šteger is the real thing! He is the poet of inimitable gifts!«, nemški pesnik in prejemnik Büchnerjeve nagrade Durs Grünbein je o Štegrovih knjigah zapisal, da je »vsaka njegova knjiga pomemben dogodek za evropsko literaturo«, nemško-hrvaška pisateljica Marica Bodrožić pa je zapisala, da je končno »nekdo, ki duhovno osveži pesniško krajino in piše pesmi, v katerem imata prostor neizogibno in milost«. Čilski pesnik Raúl Zurita je o Štegrovi poeziji napisal, da je »ustvaril živ jezik v dobi, ko jezik umira.« Argentinsko-kanadski pisatelj Alberto Manguel je označil projekt Na kraju zapisano kot »poskus kronike sveta s pomočjo trka naključnih fragmentov«.

Aleševi teksti so bili že več krat vključeni v slovenski šolski program ter uvrščeni na Cankarjevo tekmovanje ter na slovensko in mednarodno maturo.

Aleševo ustvarjanje pogosto presega meje literature. Na mednarodnem Kochi-Muziris Arts Biennale v Indiji, kjer je izvedel veliko instalacijo 15 metrov visoke piramide z notranjim blodnjakom, posvečene politično preganjanim pesnikom, njegova poezija je bila vključena v projekte številnih galerij in muzejev, nazadnje pariškega Louvra (leta 2024). Pogosto sodeluje z glasbeniki. Kot libretist in tekstopisec je sodeloval s skladateljema Urošem Rojkom in Vitom Žurajem, z avstrijskim glasbenikom Petrom N. Gruberjem,. Je soscenarist in pisec besedila za celovečerni dokumentarni film o mejah v srednji Evropi z naslovom Brezmejno/Beyond Boundaries (2016) nemškega režiserja Petra Zacha. Med leti 2012 in 2023 je vsako leto enkrat izvedel v različnih krajih sveta pisateljski performens Na kraju zapisano. Intenzivno umetniško sodelovanje ima s harmonikašem in skladateljem Juretom Torijem. Z njim sta soustvarila pesniško glasbeno obredje Nad nebom pod zemljo (2020), zgodovinski kabaret Moja vojna harmonika (2023) in pripovedovalsko-glasbeno predstavo Dedal (2025).

Za svoj opus je prejel številne slovenske in mednarodne nagrade. Med njimi Nagrada Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec zadnjih dveh let (1996), Veronikina nagrada (1998), Rožančeva nagrada (2007), Pesniško žezlo (Makedonija, 2006), Best translated book award (ZDA, 2011), nagrada AATSEL (American Association of Teachers of Slavic and East European Languages, ZDA,  2011), nagrada Bavarske akademije umetnosti za pesniški opus Horst Bienek Prize 2016, Velike oljenke mesta Ptuj (2017), Pretnarjeva nagrada 2021 in nagrada Alfreda Kolleritscha mesta Graz (Avstrija, 2021), mednarodna nagrada za poezijo Siglo del Oro (Guadalajara, Mehika 2023) in mednarodna nagrada za poezijo Prix Alain Bosquet (Paris, Francija, 2024).

Je prejemnik naziva »chavalier de l’ordre des arts et des lettres«, ki ga podeljuje Minister za kulturo republike Francije, dopisni član bolgarske Akademije znanosti in umetnosti, od leta 2014 dalje redni član Akademije lepih umetnosti (Akademie der Künste) iz Berlina in od leta 2018 dalje redni član nemške Akademije za literaturo in jezik (Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung), Bavarske akademije lepih umetnosti (Bayrische Akademie der Schönen Künste) od leta 2019 dalje pa je tudi dopisni član Akademije znanosti in literature v Mainzu (Akademie der Wissenschaft und der Literatur Mainz).

Je dejaven kot prevajalec iz nemškega in španskega jezika, v prvi vrsti poezije (prevodi izborov pesmi Pabla Nerude, Ingeborg Bachmann, Gottfrieda Benna, Petra Huchla, Olge Orózco, Césarja Valleja, Matthiasa Göritza in tekstov Walterja Benjamina).

Ob pisateljevanju je Šteger pogosto nastopal v vlogi generatorja številnih slovenskih in mednarodnih projektov in iniciativ. Soustanovil  je mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina na Ptuju (do 2007 v Medani), Slovenija (www.stihoteka.com), ki ga je vrsto let tudi programsko vodil. Leta 2012 je bil programski vodja programskega sklopa Terminal 12 v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Je idejni iniciator in programski vodja evropske platforme za poezijo Versopolis (www.versopolis.com). Ob ustanovitvi Centra za poezijo Tomaža Šalamuna 2016 je bil imenovan za skrbnika centra. Trenutno dela kot programski direktor Založbe Beletrina