César Vallejo: Pesmi človeka

O KNJIGI

Pesmi človeka so ključna zbirka latinskoameriške književnosti 20. stoletja. Vallejo je avtor, ki me zasleduje že 30 let, odkar sem opisoval njegov rojstni Santiago de Chuco v knjigi Včasih je januar sredi poletja.

Čas, v katerem so nastajale Pesmi človeka, sovpada z obdobjem Vallejovega življenja, v katerem je prišlo do radikalizacije njegovih političnih prepričanj. Vallejo je v tem času trikrat potoval v Sovjetsko zvezo, zaradi česar je bil l. 1930 za skoraj dve leti izgnan iz Francije. Ti dve leti je prebil v Madridu. Kasneje je ob izbruhu španske državljanske vojne sodeloval v komitejih za obrambo Španske republike in kot delegat na drugem Mednarodnem kongresu antifašističnih pisateljev za zaščito kulture v Španiji.

Poemas humanos, Pesmi človeka, je naslov, ki se je obdržal za pesmi iz Vallejove zapuščine od njihove prve izdaje l. 1939, se pravi leto po pesnikovi smrti.

BRALNA POKUŠINA

Cézar Vallejo

Najtežji trenutek življenja

Nekdo je rekel:

»Najtežji trenutek mojega življenja je bil v bitki na

Marni, ko sem bil ranjen v prsi.«

Nekdo drug je rekel:

»Najtežji trenutek mojega življenja je bil med cunamijem

v Jokohami, ko sem se čudežno rešil tako, da sem se zatekel

pod nadstrešek trgovine z laki.«

In nekdo drug je rekel:

»Najtežji trenutek mojega življenja je, ko podnevi zaspim.«

In spet drugi je rekel:

»Najtežji trenutek mojega življenja je bil, ko sem bil najbolj sam.«

In spet drugi je rekel:

»Najtežji trenutek mojega življenja je bilo moje jetništvo v nekem

perujskem zaporu.«

In spet drugi je rekel:

»Najtežji trenutek mojega življenja je bil, ko sem s profila

presenetil svojega očeta.«

In zadnji je rekel:

»Najtežji trenutek mojega življenja še ni prišel.«