Kurent

O KNJIGI

Nekega zimskega večera se začnejo dogajati čudne reči: iz župnikove kleti izgine palica, ubogi godec ostane sredi mrzle zime brez rdečih gamaš, iz hleva revne kmetice nenadoma izginejo kravji zvonci, ni več toplega kožuha, ki bi moral greti kovačeve otroke … A kmalu po tej noči v deželo pride pomlad in vse je tako, kot mora biti. Kurent je pregnal zimo. Potem pa čez mnoga, mnoga leta zime kar naenkrat ni več. Le še večno, vroče poletje je, ki se ga da preživeti le ob zamrznjenih izdelkih iz tovarne Vroče, ki jo upravljajo skrivnostni stroji in zlobni Peklin. Kurenta se ne spomni nihče več, vsa Štajerska je ena velika pustinja. Kdo bo rešil zimo in ljudem vrnil njihovo naravni tok življenja? Kdo bo onesnaženi svet zavaroval pred uničenjem?
Kurent, kritičen opazovalec potrošništva, globalnega segrevanja in kopičenja odpadkov, je hkrati grozeč in prijazen. V knjigi se lirična nit zgodbe vedno znova prekinja z napeto akcijo, v kateri to mitološko bitje kot superjunak rešuje svet in se odločno spopada s težavami, ki pestijo ljudi.
Žirija je knjigo uvrstila med 5 finalistov za nagrado Večernica. Nastala pa je po precej uspešnem istoimenskem lutkovnem mjuziklu, ki ga je uprizorilo Lutkovno gledališče Maribor.

BRALNA POKUŠINA

Tedaj se je oglasil en od Kurentovih zvoncev. Najprej je potiho zacingljal, potem pa je iz njega začel prihajati precej neobičajen zvok. Bilo je nenavadno, saj se Kurent ni premikal. Izgledalo je, kot da je zvonec oživel in da doni sam od sebe. Zvok, ki ga je oddajal, je bil človeškemu ušesu skorajda neslišen, a je imel silen učinek na neprebojno belo opno. Zid v bližini zvonca se je začel topiti. Kot če bi položil kos plastike na ogenj in bi se plastika ob stiku z vročino v trenutku stopila, tako je ob zvonjenju Kurentovega zvonca v beli opni pete hale zazijala velika luknja. Kurent se je sklonil in vstopil skozi odprtino.

IZ KRITIK

Ob Kurentu avtor ustvari še dva osrednja lika. Deklica Flora, ki se edina upre enoumju, simbolizira vez ljudi z naravo, ki je bila pretrgana. Peklin, Kurentov nasprotnik, pa k sreči ni sploščen v kapitalističnega despota, ampak je tudi sam (črni) mag. Knjiga je bogato opremljena z zares izjemnimi ilustracijami Tine Dobrajc, ki spregovorijo neposredno v jeziku arhaičnega, nezavednega. Če je Štegrova pisava nežna, obvladana in tudi duhovita, so ilustracije Tine Dobrajc neukročene, sublimne in grozljivo-lepe.
Bukla

Njegov Kurent tako prvič vstane od mrtvih kot razcapan popotnik sredi puščave, v katero se je zaradi segrevanja ozračja spremenila njegova rodna Štajerska, drugič se kot nekakšen kiborg dvigne iz smetišča, tretjič pa je elegantna maska v povorki. A pri Štegru ne gre za citiranje popularne kulture, ampak za poustvarjanje značilne atmosfere, pod kožuhom katere utripa neukročeno srce.
Maša Ogrizek, Delo

Mojstrsko napisana pravljica o Kurentu, slovenskega avtorja. Ta starodavna maska v vlogi super junaka, ki rešuje svet pred ekološko katastrofo z zvonci okoli pasu. Popolnoma drugačen pogled na pust in običaje ob njem. Vpletanje vaškega učitelja, duhovnika, kovača in kopico drugih ljudskih likov daje pripovedi posebno skrivnostno prikupnost. Zgodba, ki te ne pusti ravnodušnega in te venomer sili v razmislek, je namenjena tako mladim kot starejšim.
Dobre knjige

Kurent je del naše skupne podzavesti, tako kot žalik žene, morane, bele kače s kronico, rusalke, vsa ta mitološka bitja, ki jih osvobodi Kurent iz knjige, in nam s tem prišepetuje, da smo na hitri avtocesti neoliberalne ekonomije izgubili nekaj bistvenega.
Vesna Milek, Delo