Odpusti

O KNJIGI

Piše se leto 2012. V srcu teme štajerske prestolnice Maribor hobotnica trinajstih posvečenih obvladuje mesto. Sredi bizarnih peripetij okrog Evropske prestolnice kulture in karnevalske evforije se Adam Bely in Rosa Portero podata po sledeh zloveščega združenja z enim samim namenom: odpustiti njegove podanike s tega sveta in osvoboditi njihove duše. V galeriji likov srečamo številne mariborske veljake in seveda avtorja samega, ki so vsak s svoje strani ujeti v vrtinec napetega iskanja rešitve uganke. Spopad med silami dobrega in zlega pa je v tej metafizični kriminalki obenem metafora za neko bolj splošno in pretresljivo sporočilo. Na videz mimogrede, a ne brez humorja in dobršne mere samoironije, se zazremo v ogledalo grozot, katerih dediči in sokrivci smo. Želite odpustiti? Želite, da vam bo odpuščeno? Preberite ta roman, ki bi ga danes, če bi pisal v slovenščini, utegnil napisati Mihail Bulgakov ali Boris Vian.

BRALNA POKUŠINA

“Kondenzirana upepelitev? vpraša Bely.
A ne poznate? odvrne Magda Ornik in s pogledom izpod dolgih trepalnic zapeljivo ošvrkne Belyja. Gre za poseben postopek, kjer po upepelitvi ves ali vsaj večji del pepela stisnemo in sprocesiramo v grafitni kamenček. Svojec si ga največkrat dá kot obesek okrog vratu. Nekateri si ga vdelajo v prstan ali pa ga nosijo kot broško. Skratka, v obliki nadvse estetskega okrasnega kamna se ohranja najbolj neposredna, materialna vez z umrlim.
Se pravi ljudje nosijo prednike kot okras na sebi?”
Tako je. Mnogo Mariborčank hodi naokrog s svojimi starši ali starimi starši okrog vratu. Še pogosteje se odločajo za kombinacije staršev in preminulih hišnih ljubljencev. V zadnjem času je še posebej priljubljen tako imenovani razširjeni rodbinski spomin, pri katerem si dajo svakinje kot osrednji kamen vdelati preminulo taščo, okrog katere potem razvrščajo preostale družinske člane. V hiši imamo juvelirja, ki je izvedenec za tovrstni nakit. Kristalčke Swarovski danes nosijo punčke, za odrasle so predniki.

PREVODI

• Archiv der toten Seelen, Schöffling, Frankfurt am Main, 2016.
• Absolution, Istros Books, London, UK, 2017.
• Oprost, Fraktura, Zagreb, Hrvaška, 2017.
• Carnaval brutal. Arlequin, Guadalajara, Mehika, 2018.
• Prošenje, Vydavnyctvo Staroho Leva, Ukrajina, 2018

PRAVICE PRODANE

• KITAJSKA
• DANSKA
• Mavi Delta Yayinlari, Turčija
• RAO, Romunija
• Antolog, Makedonia

IZ KRITIK

“Čeprav je Aleš Šteger z romanom Odpusti naredil to, kar je v francoskem literarnem kozmosu storil Michel Houllebecq, torej, da je s sarkazmom in celo grotesko obračunal z medijsko, novinarsko, literarno, gledališko, odvetniško, politično in drugo literarno sceno, je v ospredju njegovega proznega dela vendarle junak povratnik.”
Gabriela Babnik, Delo, Književni listi, 3.6.2014

»Avtorju uspe v fantazijskem mlinu tega nadvse pametnega in zabavnega romana združiti vse resnobno in komično, visoko in globokoumno, banalno in sveto.«
Richard Kämmerlings, Die Welt (Nemčija)

“Elegantno, cinično in neprizanesljivo razkriva zlagani in naduti svet birokratov, špekulantov in prevarantov”
Kristina Pfoser, ORF Morgenjournal (Avstrija)

“Termin hobotnica dobio je u Mariboru novo značenje, koje treba globalno zabeležiti. Tehnički, “hobotnički” svemirski brodovi (pulsari) su uveliko tema kulturnih zajednica koje pulsiraju između nauke i mašte. Drugim rečima, roman Aleša Štegera zahteva prevode, od kojih će Maribor dobiti mnogo više nego autor. A to je uobičajena sudbina stvaralaca mitova…”
Svetlana Slapšak, Peščanik (Srbija)

“Aleš Šteger’s Absolution is rather like a Thomas Pynchon novel set on a Ship of Fools”.
Martin Riker, Times Literary Supplement (Velika Britanija)

“He is writing within the tradition of writers such as Franz Kafka, Mikhail Bulgakov and Albert Camus whose work highlights the sinister workings so prevalent in modern states.”
Matthew Gedden, Irish Examiner (Irska)

“On one level, it is a fun whodunnit as Bely and Portero try to track down the member of the Great Orc. However it is also a hugely funny book, mocking all and sundry, including the head of the Terminal 12 programme at the Marx City Gallery, who happens to be called Aleš Šteger. Above all, of course, it is another brilliant East European novel that uses massively exaggerated ribald humour to damn the ruling elite and political corruption of the country.”
John Alvey, The Modern Novel (Velika Britanija)

Kao svaki dobar mit, i Štegerov mit o Mariboru meša šine, a još više skretnice između njih, onemogućavajući sve linije iz najavljenog voznog reda. Tako je svaki ulaz u priču i izlaz iz nje više puta lažno i više puta tačno obeležen – nije samo reč o tome da se stvori paralelni svet, nego da on ne bude ni na jednom istom platou, ni u istome hronotopu. Delez i Bahtin se moraju sresti u čitanju svakog čitaoca ovoga romana, da pomognu prilikom snalaženja i otkrivanja sopstvenog puta kroz tekst. I u tome je jedan od osnovnih elemenata definicije mita, koji je otvoren za sva čitanja, i stimuliše interpretativni svrabež unutar glave. Možda još važnije, mit o Mariboru je mit za narod, ne samo za ekskluzivne čitaoce. on se mora prepričavati, modifikovati, prilagođavati, i time se još temeljnije upisivati u kulturnu istoriju grada.
Svetlana Slapšak, Peščanik (Srbija)