Ingeborg Bachmann: Razloži, ljubi

O KNJIGI

Meja kot geografska meja, kot kulturna in jezikovna meja, kot meja sveta, je za Ingeborg Bachmann meja gora, ki jih je moč videti kaj kmalu, ko se napotimo iz Celovca v smeri juga, je meja soseda, ki govori slovensko in italijansko, je meja zgodovine, njenih uradnih in zamolčanih in pozabljenih resnic. V nemškem imenu za Celovec, Klagenfurt, odzvanja mesto prehoda, mesto prečkanja reke (Furt) in hkrati mesto tožb (Klage). Na kaj meji, nad čim toži leta 1926 rojena Ingeborg Bachmann, ki je svoje otroštvo in svojo mladost preživela v idilični naravi dežele jezer v času, ki je bil vse kaj drugega kot idiličen?

BRALNA POKUŠINA

Ingeborg Bachmann

NOČ LJUBEZNI

Po neki dolgi noči, v noči ljubezni,

sem se spet naučila govoriti in zajokala,

ker je prišla iz mene beseda. Spet sem se naučila hoditi,

šla sem vse do okna in rekla lakota in luč

in bila sem zadovoljna z Nočjo namesto Luči.

Po neki predolgi noči

sem spala spet mirno,

in zaupala.

Lažje sem govorila v mraku.

Nadaljevala podnevi.

S prsti sem preverjala obstoj mojega obraza.

Nisem več mrtva.

Grm, ki je zaplamenel nasred noči.

Prikazal se je moj maščevalec, imenoval se je Življenje.

Rekla sem celo: pusti me umreti, in pri tem brez strahu

mislila na meni ljubšo Smrt.

(prev. Aleš Šteger)