Edvard Kocbek: Tudi čez ta prepad moram

O KNJIGI

Knjiga kocbekove poezije, namenjene tako tistim, ki se s pesnikovim opusom seznanjajo prvič, kot tudi zahtevnejšim bralcem, ki želijo tega slovenskega in evropskega klasika dvajsetega stoletja odkriti ponovno ali iz novega zornega kota. Izbor začrtuje lok od Kocbekovih poznih pesmi nazaj k lirskim pesmim iz Zemlje, pesnikove prve pesniške knjige, in nudi vpogled v vsa obdobja Kocbekovega ustvarjanja. Izdaja je bila poklon velikanu slovenske poezije ob stoletnici njegovega rojstva.

BRALNA POKUŠINA

Edvard Kocbek: Tudi čez ta prepoad moram

Tudi cez ta prepad moram

Kakšen lep, sončen, miren dan,

nobenega pritiska in grozljivosti,

nobenega znanca ali vohuna,

zdrav sem in ves boleč od lepote

lepih teles in prijaznih obrazov,

začel sem ljubiti poganstvo, fetiše

in prastare mite, ki jih vsako lepo

bitje prikliče iz čakajocih stvari.

Le proti večeru se mi oglasi neizrekljivi

spomin in mi tiho sledi, upiram se mu

in čakam na spopad in nazadnje samega

sebe nosim kakor konj ranjenca.

Vsi okoli mene so ponosni na strahove,

vsi govorijo o svojih smešnih ranah,

moje odprte strani pa nihče ne opazi,

vso noč krvavim in si zapisujem s krvjo

na steno svoje prastaro poreklo,

njihove basni pa migotajo v knjigah.

Nič pošastnejšega ni od deklice,

Ki jo ljubiš eno samo noč

In je nikoli več ne morec najti.