Berlin (druga izdaja)

Z Rožančevo nagrado nagrajena knjiga Berlin je plod Štegrovega enoletnega bivanja v tem mestu. Knjiga prinaša 35 zaključenih krajših tekstov, ki žanrsko stojijo med pesmijo v prozi, filozofsko beležko, esejističnim krokijem in potopisnim zasnutkom. Skupni označevalec je prostor nove, hitro spreminjajoče se nemške prestolnice, ki kljub velikim spremembam ne more in predvsem noče maskirati ran preteklosti, marveč jih s postavljanjem novih temeljev na odkritem soočanju z zgodovino vedno znova reaktualizira.

Štegrov Berlin ni le impresiven zapis prišleka v nov prostor, ampak poskus vzajemnega vpisa, avtorja v prostor in prostora v avtorja. S tem gradi na tradiciji pisanja, kot ga poznamo od znamenitega Berlinčana Walterja Benjamina (spomnimo se le Benjaminovega teksta Berlinsko otroštvo okoli 1900), knjiga Berlin pa je tihi dialog s to Benjaminovo knjigo. Avtor sam je svoje sprehode po mestu dokumentiral v seriji fotografij, ki korespondirajo s teksti.

Berlin se kot knjiga odpira na več načinov, ne le skozi besedni, temveč tudi skozi vizualni medij. Pri tem seveda ne stavi na prepoznavnost in dopadljivost, marveč na prostor detajla, v katerem se, kot pravi še en Berlinčan, Heinrich von Kleist, ne skriva le hudič, pač pa tudi prostor prepoznanja.

»Berlin je posebna knjiga. Je knjiga, ki se upira kakršnikoli standardni klasifikaciji.« – Valentina Plahuta Simčič, Delo

»Berlin niso trdno zakoličene refleksije; prej bi lahko rekli, da imamo pred seboj izjemno fluiden tekst, žanrski hibrid, ki iz potopisnega zasnutka mimogrede zdrsne v poetično mešanico ritmizirane proze, filozofskih fragmentov in esejističnih nastavkov.« – Eva Vrbnjak, Ampak

»Že dolgo nisem bral knjige, ki bi s tako ponižno prizadetostjo merila čas svojega avtorja in njegovega sveta.« – Igor Bratož, Delo