V krajih, kjer sem bil rojen in odraščal, je vse meja. Pelješ se 30 kilometrov in nihče več ne govori tvojega jezika. Tam se srečujejo slovenska, nemška, hrvaška, madžarska, a tudi italijanska, romska in druge kulture, jeziki, običaji in strahovi. Odkar pomnim, jezik zame ni bil nekaj samoumevnega. Jezik ni le orodje. Jezik je potrebno nenehno iskati, si zanj prizadevati. Jezik je ključ in njegovo iskanje zmeraj nepredvidljivo, včasih tudi nevarno, na vsak način pa je zmeraj nejtesneje povezano z mojo usodo.

V začetku je bila pesem. Pisal sem jo, zmeraj znova in odkrival, koliko oblik lahko ima. Sčasoma sem jo pisal v zgodbah in romanih, v knjigah za otroke in potopisih, v esejih in v številnih sodelovanjih s slikarji, glasbeniki, fotografi, gledališčniki, filmskimi režiserji  in drugimi ustvarjalci. Danes, ko nastopam po vsem svetu in so moje knjige prevajane v mnoge jezike, mi včasih pravijo jezikovna mnogoživka. O mojem ustvarjanju pravijo, da ima veliko obrazov. V mojih očeh so moje knjige in drugi umetniški projekti močno medseboj povezani in ne glede na njihovo obliko tvorijo enotni svet.

Rad prestopam meje. Rad počnem nove reči, o katerih sem še včeraj zgolj sanjal. Rad sem buden v jeziku.  Upam, da ste tudi vi budni iskalci, da  tudi vas privlači odprto in živo, in da boste na tej spletni strani našli sopotnika na vaši poti v neznano in določujoče.

Aleš Šteger, rojen 1973 na Ptuju, živi v Ljubljani. Avtor knjig poezije, romanov, esejev in knjig za otroke. Preživlja se tudi kot urednik, prevajalec in pobudnik umetniških dogodkov.

Je eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev. Objavlja v mednarodno uglednih časopisih in revijah kot so The New Yorker, Boston Review, Neue Zürcher Zeitung, Süddeutsche Zeitung, TLS, Lettre International.  Bavarska Akademija umetnosti ga je l. 2016 ob podelitvi prestižne mednarodne nagrade Horst Bienek opisala kot »enega najbolj izvirnih evropskih pesnikov današnjega časa«.

Aleševo ustvarjanje pogosto presega meje literature. Razstavljal je skupaj s slikarjem Dušanom Fišerjem ali samostojno kot recimo na mednarodnem Kochi-Muziris Arts Biennale v Indiji, kjer je izvedel veliko instalacijo 15 metrov visoke piramide z notranjim blodnjakom, posvečene politično preganjanim pesnikom. Pogosto sodeluje z glasbeniki. Kot libretist je sodeloval s skladateljema Urošem Rojkom in Vitom Žurajem, z avstrijskim glasbenikom Petrom N. Gruberjem, s skupino Godalika in Jurijem Torijem. Je soscenarist in pisec besedila za celovečerni dokumentarni film o mejah v srednji Evropi z naslovom Brezmejno/Beyond Boundaries nemškega režiserja Petra Zacha (premiera filma je bila v Nemčiji 2016., v Sloveniji 2017).

Od 2012 leta dalje vsako leto enkrat izvede v različnih krajih sveta pisateljski performens Na kraju zapisano.  Prvi je bil izveden v Ljubljani, drugi v Fukushimi na Japonskem, tretji v Ciudad de Mexico v Mehiki, sledili so Beograd (Srbija), Kochiji (Indija), Solovki (Rusija), Šanghaj (Kitajska) in Bautzen/Budyšin (Nemčija), Costa da morte/Santiago de Compostela (Španija), Magellanovega preliva (Čile). Odlomke iz tekstov, ki nastajajo znotraj tega projekta, si lahko preberete tudi na tej spletni strani.

Ob pisateljevanju je Šteger pogosto nastopal v vlogi generatorja številnih slovenskih in mednarodnih projektov in iniciativ.

V letih 1994 in 1995 je bil urednik za kulturo na Tribuni, kasneje dejavnosti na Študentski založbi/založbi Beletrina, urednikovanje knjižne zbirke Koda. Iniciral je mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina na Ptuju (do 2007 v Medani), Slovenija (www.stihoteka.com). Bil je idejni in organizacijski vodja slovenske nacionalne predstavitve na knjižnem sejmu v Leipzigu 2007. Leta 2012 je bil programski vodja programskega sklopa Terminal 12 v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Je idejni iniciator in programski vodja evropske platforme za poezijo Versopolis (www.versopolis.com). Trenutno dela kot programski vodja Založbe Beletrina. Leta 2015 je bil kurator pesniškega festivala Poetica 2 v izvedbi Univerze Köln, Institut Morphomata. Leta 2016 je bil kurator pesniškega festivala Zsu Zhimo v Cambridgeju, VB v organizaciji tamkajšnjega King’s Collega. Ob ustanovitvi Centra za poezijo Tomaža Šalamuna 2016 je bil imenovan za skrbnika centra.

Je dejaven kot prevajalec iz nemškega in španskega jezika, v prvi vrsti poezije (prevodi izborov pesmi Pabla Nerude, Ingeborg Bachmann, Gottfrieda Benna, Petra Huchla, Olge Orózco, Césarja Valleja, Matthiasa Göritza in tekstov Walterja Benjamina).

Je prejemnik slovenskih in mednarodnih nagrad, med njimi Nagrada Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec zadnjih dveh let (1996), Veronikina nagrada (1998), Rožančeva nagrada (2007), Pesniško žezlo (Makedonija, 2006), Best translated book award (ZDA, 2011), nagrada AATSEL (American Association of Teachers of Slavic and East European Languages, ZDA,  2011), nagrade Bavarske akademije umetnosti za pesniški opus Horst Bienek Prize 2016, Velike oljenke mesta Ptuj (2017), Pretnarjeve nagrade 2021 in nagrade Alfreda Kolleritscha 2021 mesta Graz, Avstrija.

Je dobitnik številnih mednarodnih štipendij, med njimi Akademie Schloss Solitude, Stuttgart (2001), štipendija Abraham Woursell Foundation, New York (2002), štipendija DAAD Künstlerprogramm (2004), štipendija Recollets Paris (2009), štipendija Argauer Literaturhaus Lenzburg, Švica (2013), štipendija Villa Marguarite Yourcenar, Saint-Jans-Cappel, Francija (2015) in štipendije Ladis &Gyr, Zug, Švica 2021/2022.

Je prejemnik naziva »chavalier de l’ordre des arts et des lettres«, ki ga podeljuje Minister za kulturo republike Francije, dopisni član bolgarske Akademije znanosti in umetnosti, od leta 2014 dalje redni član Akademije lepih umetnosti (Akademie der Künste) iz Berlina in od leta 2018 dalje redni član nemške Akademije za literaturo in jezik (Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung), Bavarske akademije lepih umetnosti (Bayrische Akademie der Schönen Künste) od leta 2019 dalje pa je tudi dopisni član Akademije znanosti in literature v Mainzu (Akademie der Wissenschaft und der Literatur Mainz).

Aleševi teksti so bili že več krat vključeni v slovenski šolski program ter uvrščeni na Cankarjevo tekmovanje ter na slovensko in mednarodno maturo.